V 8. c razredu se učimo pisati dnevnik. Seveda imamo vzornike v znanih dnevnikih, marsikdo pa ga piše tudi sam. Zakaj sploh pišemo dnevnik? Da ne pozabimo imenitnih dogodkov, naših radosti, kdaj tudi žalostnih trenutkov … Čez mnogo let se nam zdi, da podoživljamo tiste dni!
Objavljamo tri dnevniške zapise učenca Davida Podgornika iz 8. c razreda. Svoje zapise je podkrepil tudi s fotografijami.
Zlata Kastelic, prof.
Dragi dnevnik!
Nedelja, 24. 2. 2013
Zbudil sem se zelo zgodaj, saj sem bil vznemirjen zaradi fotografskega tečaja. Zaradi obilnega sneženja ponoči, sem moral tudi to jutro odmetavati sneg, tokrat tudi z občinske ulice. Čeprav je čez petnajst minut ponovno zasnežilo, sem se dodobra razgibal, kar mi je dobro delo. Za konec uživanja na snegu pa sva s sosedo postavila ogromnega snežaka. Ko sem končal, me je mama poklicala na topel čaj. Res je bil enkraten in ravno prav me je pogrel. Bil sem zelo utrujen, zato sem že pred kosilom malce zadremal. Ob dveh smo imeli kosilo; po kosilu, sem odšel na fotografski tečaj v Kamnik. Upal sem, da se mi pridruži moja prijateljica, saj tako ne bi bil sam med odraslimi, kar se mi je zdelo malce neprijetno. Moja želja se je na srečo uresničila. Lara je res prišla. Podali smo se po zasneženem Kamniku. Prvič sem slikal, ko je snežilo. Vedno sem se bal, da se mi bo uničil fotoaparat, vendar se mi ni. Bila je res izjemna izkušnja. Ker je bilo zunaj zelo mrzlo, smo šli na čaj v kavarno. Res se nam je prilegel. Po kratkem klepetu smo se napotili nazaj v Dom kulture, kjer se nahaja naš tabor. Od tam naprej je vsak odšel svojo pot domov. Doma sem pojedel večerjo in šel spat.
Pozdravljen,
tvoj David
Dragi dnevnik!
Petek, 1. 3. 2013
Spal sem do enajstih dopoldne. Ko sem se zbudil, sem hitro pojedel zajtrk, saj bi drugače s težavo jedel kosilo. Za kosilo je bila moja najljubša verzija italijanskih testenin. Bile so izjemne. Popoldne sem gledal televizijo in igral računalnik. Proti večeru sem se odpravil ven slikat. Iskal sem še zadnje snežne motive. Šel sem v gozd, saj se mi je zdel najbolj imeniten prostor za slikanje. Našel sem več izvirov potokov in tudi zelo zanimive strukture dreves. S Sandijem sva bila sama doma ter gledala komedijo, ki je bila zelo zabavna. To je bil moj najljubši večer v počitnicah, saj sem se nasmejal tako kot že dolgo ne. Ko se je bilo filma konec, sem mislil iti v posteljo, a sem se še zadržal in se pogovarjal s prijateljico. Po izčrpnem pogovoru sem ugasnil luč in zaspal.
Pozdravljen,
tvoj David
Dragi dnevnik!
Nedelja, 3.3.2013
Še zadnjič v počitnicah sem se hotel res naspati in to mi je tudi uspelo. Najprej sem pojedel zajtrk, nato pa pomagal s pospravljanjem stvari od včerajšnje zabave. Ko smo s tem zaključili, sem se odpravil učit biologijo ter sestavljat skico za jutrišnji naravoslovni dan. Zdi se mi, da sem se kar dobro odrezal. Upam na najboljše. Za kosilo smo ponovno jedli čevapčiče in ajvar. Neprecenljivo. Rad imam tako hrano. Po kosilu sem si malo odpočil. Med počitkom sem se začel spominjati, kaj vse sem doživel te počitnice in ugotovil, da so bile ene izmed najboljših, če ne celo najboljše. Foto krožek, bowling in rojstno dnevna zabava … Bilo je res izjemno. Popoldne so na obisk prišli mamini prijatelji. Seveda sem to izkoristil kot možnosti za slikanje s fotoaparatom. Danes se mi je vse skupaj bolj posrečilo kot včeraj. Seveda brez dobrih modelov ne bi mogel tega narediti. Kasneje sem fotoaparat odložil in se še sam pogovoril z gostoma. Zelo smo se zabavali. S sabo sta imela tudi svojo hčer, ki me je spominjala na mojo mlajšo sestrico. Po dolgem času so se odpravili domov. Jaz sem šel še malo ponovit biologijo ter pogledat, kaj sem fotografiral v zadnjih dveh dneh. Zvečer smo skupaj z družino kartali, vse dokler nisem zmagal. To pa je bilo tudi moje zadnje dejanje v počitnicah.
Pozdravljen,
tvoj David