Zgodovinska raziskovalna naloga

Evo, zgodovinska raziskovalna naloga je oddana. Čakamo na oceno in na druženje mladih raziskovalcev iz vse Slovenije, ki bo v maju mesecu v Vipavi.

Letos smo se odločili za  zbiranje zgodb. Naslov Povedane, napisane in prebrane  zgodbe nas je kar vabil.  Vedeli smo, da naše babice, tete, vaščanke komaj čakajo, da jih obiščemo in preživimo z njimi lepo popoldne. Saj veste, pripovedovalke zgodb so v glavnem ženske; redkokateri moški se odloči za to »obrt«. Če pa se,  je toliko bolj izviren in duhovit.

Pa drugi strani  nas je k izboru teme privabila še knjiga Krvapivc, ki je izšla takrat, ko smo se mi komaj rodili … leta 2001. Pa še naša učiteljica je nabirala zgodbe in to po naših hišah in naših vaseh. Marsikaterega dedka in babice ni več med nami; spomin na njiju pa oživi, ko preberemo zgodbo, ki jo je povedal naši mentorici. Kot da bi stal zopet pred nami.

Prav je, da se teh zgodb ne pozabi, saj so del naše preteklosti, ali kot pravijo učeno, del naše kulturne identitete.

Kaj in kako smo zbirali?

Najprej smo z učenkami in učenci zgodovinskega krožka prebrali nekaj folklornih pripovedi iz knjige Krvapivc, jih analizirali in ugotovili, kaj je potrebno navesti k zgodbi, ki potrjuje njeno verodostojnost. Ogledali smo si tudi nekaj drugih knjig, ki so izšle v zbirki Glasovi in  jo ureja Dr. Marija Stanonik.

Pogovorili smo se o delu na terenu, pristopu k starejšim ljudem in o načinu zapisovanja pripovedi.

Pripovedi so kar »deževale«. Zdi se, da so babice in dedki, tudi starši, komaj čakali, da povedo nekaj iz svojega spomina, kar jih razveseljuje ali preprosto popelje v čas njihove mladosti. Ena pomembnejših vrednot, ki smo jo prisvajali z našim zbiranjem pripovedi, je zagotovo »zdrav odnos do slovenske kulturne dediščine ter slovenske istovetnosti« kot navaja Dr. Stanonikova v Besedi o knjigi Krvapivc.

Pripovedi smo razvrstili po zapisovalcih. Vsak raziskovalec/raziskovalka je zapisanim  zgodbam dodal svoj naslov, posamezne zgodbe pa smo naslovili že ob pogovoru s pripovedovalci. Te smo zapisali z imenom in priimkom in z letnico rojstva, če so jo hoteli povedati. Dodali smo tudi kraj bivanja.

Z zbiranjem pripovedi želimo nadaljevati. Mogoče se jih bo čez čas zopet nabralo za knjigo. Kdo ve?!

Mladi raziskovalci zgodovine na OŠ Stična z mentorico Zlato Kastelic, prof.