{"id":23635,"date":"2020-03-16T18:46:05","date_gmt":"2020-03-16T17:46:05","guid":{"rendered":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=23635"},"modified":"2020-04-23T09:30:37","modified_gmt":"2020-04-23T08:30:37","slug":"javljanje-z-domacega-terena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=23635","title":{"rendered":"Javljanje z doma\u010dega terena"},"content":{"rendered":"
\r\n

Pi\u0161e Dragica \u0160teh, prof.<\/strong>
ambasadorka ob\u010dine Ivan\u010dna Gorica<\/strong><\/p>\r\n<\/blockquote>\r\n

\r\n
<\/span>\u010cetrtek, 16. april  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Mesec dni nazaj je bil navaden ponedeljek sredi \u0161olskega leta in ostali smo doma. V edinstveni, \u0161e nikoli prej izku\u0161ani kombinaciji varovalnih ukrepov, radovednosti, navdu\u0161enja, negotovosti, \u017eelje po odkrivanju novega in \u0161e marsi\u010desa. Adrenalinski zagoni prvih dni so minili, pokazale so se pasti in ovire novega na\u010dina dela in \u017eivljenja. Pokazalo pa se je tudi, da sta \u017eivljenje in delo postala ena in ista re\u010d.
In \u010de smo pred enim mesecem ugotavljali, da se je svet ustavil, lahko zdaj ugotovimo, da smo se ljudje v tem \u010dasu spravili v povsem druga\u010den pogon. Nau\u010dili smo se hitrostih potovanj med svetovi, ki jih poznamo pod imeni e-po\u0161ta, teams, zoom, viber ipd. Nau\u010dili smo se spretnosti komuniciranja na daljavo, posredovanja jasnih informacij in tako reko\u010d brezurni\u0161kega \u017eivljenja.
Med branjem novic (in pri\u010dakovanjem spodbudnih informacij o vra\u010danju v predkoronski ritem \u017eivljenja) naletim na \u010dlanek z naslovom Bomo obsojeni na dopust v Sloveniji? Obsojeni \u2026 A nismo \u0161e pred kratkim vsi zanosno delili dih jemajo\u010de posnetke raja pod Triglavom; zadovoljno kimali ob dejstvu, da je na\u0161a ljuba Slovenija med najbolj za\u017eelenimi turisti\u010dnimi destinacijami; a nismo bili vzhi\u010deni ob vseh vrstah pobud, kako imamo tako reko\u010d na dosegu najlep\u0161a naravna in kulturna \u010dudesa na\u0161e domovine? Zdaj pa bomo kot ka\u017ee obsojeni na ta raj, obsojeni da odkrivamo lepote za doma\u010dim plotom, obsojeni da na svoj na\u010din pomagamo k obnovi doma\u010dega turizma.
Izraz \u00bbobsojeni\u00ab me ve\u010d kot o\u010ditno vznemiri do te mere, da mi kar nekaj \u010dasa odzvanja v mo\u017eganih. Smo obsojeni na delo na daljavo in na po\u010dasno \u010dakanje, da bo spet vse prav?
Biti obsojen pomeni, da nima\u0161 ve\u010d niti mo\u017enosti vplivanja na razplet dogodkov. Mi smo zelo dale\u010d od take situacije. Toliko mo\u017enosti in izbire in spodbud in podpore samoiniciativnosti kot jih imamo zdaj, jih pa\u010d \u0161e nismo imeli. In \u010de nas okoli\u0161\u010dine omejujejo, nam na\u0161a inteligenca, sr\u010dnost, vztrajnost, pogum in vedrina odpirajo neslutene poligone prilo\u017enosti za premagovanje ovir in za ustvarjanje fantasti\u010dnih zgodb povezovanja, ustvarjanja in razvijanja potencialov.
Ne, nismo obsojeni na karanteno. Sprejeli smo jo in v njej na\u0161li izzive, zaradi katerih postajamo modrej\u0161i; do\u017eivljamo izku\u0161nje, ki nas bogatijo; sre\u010danja, ki nas navdihujejo. Tudi za to, da skrbno izbiramo besede in da jih \u0161e skrbneje poslu\u0161amo.<\/p>\r\n<\/div><\/div>\r\n

<\/span>\u010cetrtek, 9. april  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Za praznike \u2026<\/p>\r\n

\u0160e vedno smo na istem. #Ostani\u0161ekarnaprejdoma vse ve\u010dkrat potrka na spomine prej\u0161njega \u010dasa, ko so dnevi tekli druga\u010de in ko je svet \u0161e lahko \u017eivel po svoje. Ko smo se lahko prito\u017eevali kar tako iz navade in ko smo lahko celo prehiteli lastne \u017eelje. V korona\u010dasu prito\u017eevanje ni najbolj na mestu. Med ugotavljanjem \u010desa nimamo in kaj pogre\u0161amo, namre\u010d resnicoljubno in s hvale\u017enostjo na\u0161tejemo \u0161tevilne dobrine in blagoslove, ki nam jih karantena ne more odvzeti. Morda je prav karantena na nek na\u010din zaslu\u017ena za njihovo ponovno odkrivanje. Zato dana\u0161nje razmi\u0161ljanje nima stavka z za\u010detkom Pogre\u0161am, ampak \u2026<\/p>\r\n

Hvale\u017eni, ker smo zdravi.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za moko, kvas in vse vrste doma\u010dega kruha.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za regrat, radi\u010d in motovilec.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za na\u0161e pridne koko\u0161ke. Mimogrede v \u010dasu karantene so tudi koko\u0161i dobile imena. Iz neznanega razloga ve\u010dina imen zveni francosko. #restez chez vous. J<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za polno shrambo in za pridne roke, ki so kuhale marmelado, vlagale zelenjavo in sredi poletne vro\u010dine pobirale krompir.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za bogastvo doma\u010de knji\u017enice. In za to, da je ljubezen do knjig nalezljiva. J<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za \u017eivljenje ob robu travnikov in gozdov, za sve\u017e zrak in vodo iz pipe.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za elektronska sredstva, za telefone, ra\u010dunalnike in tablice, ki predstavljajo velikansko okno –  pogled v svet – do prijateljev, u\u010diteljev, do znanja in zabave.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za veliko dru\u017eino, kjer je poleg vsakdanje borbe za pozornost in urnebesne tekmovalnosti, tudi veliko sodelovanja, smeha in pogovorov.  <\/p>\r\n

Hvale\u017eni za \u0161katlo poimenovano fr\u010dkemr\u010dke, kjer je zakladnica drobnarij za ustvarjanje.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za fotoknjige spominov in za \u010das, ki ga lahko namenimo pregledovanju starih fotografij.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za dokumentarne oddaje in odkrivanje skupnih zanimanj.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za stanje cukrmijepadu, ki je najbolj\u0161i argument za preizku\u0161anje novih receptov.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za zabavne naloge, ki jih pripravljajo u\u010ditelji. Za pohvale, ki jih prejmemo. Za prijazna, spodbudna sporo\u010dila.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni, da lahko delamo na daljavo in da lahko \u017eivimo na blizu.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za kolesa, rolerje, \u017eoge, lego kocke in enko.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za ve\u010derno kopel in dober spanec.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za glasbo.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za besede.<\/p>\r\n

Hvale\u017eni za ti\u0161ino\u2026<\/p>\r\n

Ta konec tedna bo prazni\u010dni. \u010ceprav morda osiroma\u0161en v zunanjih znamenjih, dru\u017eenju in obiskih, naj bo to \u010das spoznavanja in odkrivanja druga\u010dne simbolike. Naj bo to \u010das veselja, miru, prijaznosti in drobnih pozornosti, ki jih niti karantena ne more ustaviti.<\/p>\r\n<\/div><\/div>\r\n

<\/span>Sreda, 1. april  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Za nami je mesec, ki je vsaj za nekaj \u010dasa postavil druga\u010dne standarde \u017eivljenja, sobivanja, udobja, izobra\u017eevanja in ohranjanja zdravja. Danes je popoldanski sprehod med vetrom in son\u010dnimi \u017earki naplavil vpra\u0161anje: \u00bbKaj pogre\u0161a\u0161?\u00ab <\/p>\r\n

Pogre\u0161am so\u0161olce.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am \u0161olske odmore in malico.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am dru\u017eenje na avtobusni postaji.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am u\u010diteljico za naravoslovje.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am \u0161portne in kulturne dneve.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am debate v avtomobilu.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am med dvema ognjema.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am pico iz gostilne.<\/p>\r\n

\u2026 Otroke je razmi\u0161ljanje o pogre\u0161anju neslo na vse strani. Do obiska starodavne cerkvice na gri\u010dku in nedeljskega obiska prijateljev. Do spominov na morje in nagradne kino predstave.<\/p>\r\n

Mene je najprej neslo v obmo\u010dje ne-pogre\u0161anja. V obmo\u010dje, kjer sem si v bistvu lahko celo malo oddahnila. Ne pogre\u0161am trgovin. Ne pogre\u0161am neprestanega hitenja. Ne pogre\u0161am gledanja na uro in dni, ko smo se dru\u017einski \u010dlani komaj kaj videli.<\/p>\r\n

A pogre\u0161am vsakdanji red.<\/p>\r\n

Pogre\u0161am resni\u010dna sre\u010danja z u\u010denci in sodelavci. Burne debate in odkritosr\u010den smeh. Pogre\u0161am ure in odmore. Celo nadome\u0161\u010danja in varstvo voza\u010dev J. Pogre\u0161am ujete odzive ob razlagi nove snovi in mo\u017enost, da takoj na licu mesta razjasnimo tisto, kar ni razumljivo. Pogre\u0161am tablo in kredo in flomastre. Pogre\u0161am pogled skozi okno iz najljub\u0161e u\u010dilnice in praznovanja v zbornici. Pogre\u0161am dneve dejavnosti s sendvi\u010dem v nahrbtniku. Pogre\u0161am rado\u017eivost in dobro voljo na\u0161ih kuharic. Pogre\u0161am navijanje za \u0161olsko ekipo in skrhan glas ob proslavljanju zmage. Pogre\u0161am analiziranj tekem Lige prvakov. Pogre\u0161am Ligo prvakov, Don\u010di\u010da in Gajserja. Pogre\u0161am nedeljo prej\u0161njega \u010dasa. Nedeljo, z nostalgi\u010dnim ob\u010dutkom, da se vikend izteka in vznemirljivim pri\u010dakovanjem novega tedna. <\/p>\r\n

Ko smo pri\u0161li s precej filozofskega sprehoda, smo seveda vsi najbolj pogre\u0161ali hrano. \u0160e dobro, da je bilo na urniku gospodinjstvo in da smo si lahko dali du\u0161ka s pripravo nekajhodnega menija. Debata o tem, kaj pogre\u0161amo in \u010desa se po zaklju\u010dku obdobja #ostanidoma najbolj veselimo, pa se \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dala.<\/p>\r\n<\/div><\/div>\r\n

<\/span>Petek, 27. marec  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Di\u0161i po zimskih po\u010ditnicah. Tistih, izpred nekaj desetletij, ko je bilo snega vsaj za po\u0161teno sankanje tudi na hribu za vasjo in ko se je toplota kru\u0161ne pe\u010di zalezla v dolg jutranji spanec kot \u010dokoladni namaz po pala\u010dinkah.<\/p>\r\n

Di\u0161i po po\u010ditnicah. A prostega \u010dasa ni prav veliko.<\/p>\r\n

Ta teden se elektronski po\u0161tni predal polni z odzivi star\u0161ev in u\u010dencev. Delo na daljavo je na svojevrstno preizku\u0161njo postavilo znameniti pedago\u0161ki trikotnik, za katerega z vso prisebnostjo trdim, da nima pravega smisla. V pedago\u0161kem procesu ni nasprotnih strani. Na\u0161 skupni cilj je ves \u010das isti \u2013 na\u0161e u\u010dence, otroke in mladostnike pripraviti na odgovorno, splo\u0161no razgledano in z delovnimi navadami opremljeno \u017eivljenje. Na plano so pri\u0161le povsem obi\u010dajne stvari in problemi. Te\u017eave z vzpostavljanjem internetne povezave, nedosegljivost spletnih u\u010dilnic, pomanjkanje osebnih stikov\u2026 Med prebiranjem navodil in seznanjanjem z orodji za delo na daljavo, se pogled ujame v vrtinec sne\u017eink in prepozna metaforo. Zna\u0161li smo se v vrtincu neznanih okoli\u0161\u010din in ob\u010dutkov. Varna tla pod nogami se izmikajo. Vsesplo\u0161na razvajenost, v katero se vsi bolj ali manj lahko prepoznamo, nam v tej situaciji niti malo ne koristi. Na dolo\u010denih podro\u010djih za\u010denjamo prav na za\u010detku, Z osnovnimi ve\u0161\u010dinami olike, sporazumevanja in preproste skrbi za so\u010dloveka.<\/p>\r\n

Na sredini tega tedna je kraljeval poseben praznik. Materinski dan. Tokrat res zelo poseben in prazni\u010den, saj so bila vsa vo\u0161\u010dila in darila pripravljena doma. Koncert izbranih pesmi, ples in skrbno izdelana vo\u0161\u010dilnica pomenijo ve\u010d kot vse vrtnice in bombonjere tega sveta.<\/p>\r\n

Sne\u017einke so se tedna sproti topile in nam privo\u0161\u010dile le nostalgi\u010den pogled na rahlo belo kopreno \u010dez travnike in polja. Ob koncu tedna kljukamo sezname in se pogovorimo o primanjkljajih in prese\u017ekih minulega tedna. Si nastavimo ogledalo in si obljubimo, da bomo prihodnji teden \u0161e malo bolj utrdili snov, \u0161e kaj zanimivega prebrali, se lotili kakega pou\u010dnega eksperimenta in upali, da bomo vsaj kak\u0161no u\u010dno uro lahko izpeljali zunaj.<\/p>\r\n

<\/span>Spoiler title<\/div>
<\/div><\/div>\r\n
<\/span>Ponedeljek, 23. marec  2020<\/strong><\/div>
<\/div><\/div>\r\n

Na magnetni resonanci glave nekaj let nazaj sem prvi\u010d v zares in do zadnje celice realno \u010dutila, kaj je to klavstrofobija. Ozek, utesnjen prostor, v katerem je poskus glasbe preglasilo ropotanje aparata in tresljaji v nepredvidljivih \u010dasovnih intervalih in kar je najbolj zoprno \u2013 \u010das, ki se zdi dolg kot pol ve\u010dnosti.<\/p>\r\n

U\u010ditelji smo za\u010deli drugi teden pou\u010devanja na daljavo in tudi star\u0161i smo za\u010deli vsaj s sodelovanjem, \u010de ne \u017ee z izvajanjem  drugega tedna \u0161olanja na daljavo.  Sredi ponedeljkovega dopoldneva nisem ve\u010d prepri\u010dana, v kateri vlogi sem se zna\u0161la. V elektronski predal prihajajo po\u0161iljke u\u010dencev z re\u0161enim preverjanjem znanja, pri angle\u0161\u010dini v prvem razredu prepevamo \u0161tevilke od 10 nazaj, kar ve\u010d kot o\u010ditno pade \u0161e v kontekst u\u010denja \u0161tevnikov in ve\u010dne nuje po totalnem obvladanju po\u0161tevanke. Vreme se je precej skisalo in \u010de nam je  prej\u0161nji teden sonce na \u0161iroko odpiralo vrata in ve\u010dino popoldanskih prostih uric preselilo na dvori\u0161\u010da, vrt in gozd; potem se danes zaviti v jakne in kapuce komaj lotimo obvezne atletske abecede in nekaj metov na ko\u0161. Ne samo sonce, tudi adrenalin prvega tedna je rahlo popustil. Kot da bi nekje zadaj v malih mo\u017eganih \u017eivela zasanjana misel, da je vse skupaj samo  kratek a odlo\u010den opomin. V tem tednu resnica mnogo odlo\u010dneje in veliko bolj resno pronica v na\u0161e domove. Namesto obiska priljubljenih skal v na\u0161i gozdni u\u010dilnici, izkoristimo \u010das za telefonske klice. Malo se tresejo glasovi. Pogre\u0161anja vseh vrst pronicajo iz besed in na licu se sem in tja zalesketa nekaj srebrnega. Ker dan ti\u0161\u010di do tal, se za re\u0161ilno bilko kot \u017ee tolikokrat, ponudi doma\u010da pe\u010dica in ko zadi\u0161i po bananinih kola\u010dkih, postane vse vsaj malo la\u017eje. Ko se proti ve\u010deru v e-nabiralnik stekajo \u0161tevilni pozdravi, dobre misli in javljanja iz drugih doma\u010dih terenov, se oblaki tesnobe \u017ee skoraj povsem razkrojijo.  <\/p>\r\n

Situacija je na momente psiholo\u0161ko kavstrofobi\u010dna, se vam ne zdi? In \u010das je dobil neke druge razse\u017enosti, ki jih do zdaj nismo poznali. Naenkrat se ni\u010d ne mudi in marsikaj prej tako zelo nujnega, bo zdaj brez posebnih travm lahko po\u010dakalo. Ker mora. Ker smo si o\u010ditno prislu\u017eili posebno magnetno resonanco na\u0161ega \u017eivljenja.<\/div><\/div>\r\n

<\/span>Petek, 20. marec  2020<\/strong><\/div>
\u010ce bi bil obi\u010dajen petek, bi \u017ee vedeli, kako je \u0161lo na\u0161im u\u010dencem na Kenguruju. \u010ce bi bil obi\u010dajen petek, bi danes \u017ee stiskali pesti in navijali za na\u0161e orle v Planici. \u010ce bi bil obi\u010dajen petek, bi si oddahnili od delovnega tedna in komaj \u010dakali vikend. \u010ce bi bil \u2026
Pa ni. Bil je pravzaprav eden izmed najbolj \u010dudnih petkov v enem izmed najbolj nenavadnih tednov, za katerega z vso prisebnostjo trdim, da spominja na znanstveno fantastiko. Kdo pa si je pred enim mesecem, ko smo z enim o\u010desom spremljali poro\u010dila s Kitajske in se po\u010dutili nelagodno ob pljuskanju italijanskih zgodb \u010dez mejo, predstavljal, da bomo teden pre\u017eiveli \u2013 v oblaku\u2026
To\u010dno tam se je ta teden namre\u010d odvijal velik del na\u0161ih \u017eivljenj. V virtualnem oblaku z virtualno u\u010dilnico in virtualnim katedrom, celo z virtualnimi konferencami in sre\u010danji aktivov. Bil je to eden izmed najbolj u\u010dno bogatih tednov, ne samo za u\u010dence ampak tudi, morda celo predvsem za u\u010ditelje. Ni si mo\u017eno predstavljati kaj vse posku\u0161amo, da bi se ja \u010dim bolj pribli\u017eali avtohtonemu na\u010dinu pou\u010devanja v razredu. Koliko novih orodij za delo na daljavo spoznavamo in \u010desa vsega se \u017eelimo \u0161e nau\u010diti. Ne zatiskamo si o\u010di pred dejstvi, da situacija pred nami ni ro\u017enata a hkrati se ne zapiramo v svet priro\u010dne pasivnosti, ampak delamo s polno paro in k sre\u010di z zdravimi plju\u010di.
\u010ce bi bil obi\u010dajen petkov ve\u010der, bi verjetno \u017ee zdavnaj izklopili slu\u017ebene misli in imeli vikend. Pa ni bil. Imeli smo ve\u010derni aktiv na daljavo, z vsemi prednostmi in slabostmi avdio in video prenosa. Od srca smo se nasmejali, iskali re\u0161itve za nastale probleme, naredili na\u010drt za naslednji teden in si izmenjali izku\u0161nje minulega dne. Niti Mastercard ne preka\u0161a neprecenljivosti pristnih \u010dlove\u0161kih odnosov. Nekaj dni nazaj je na\u0161 pomo\u010dnik ravnatelja zapisal stavek, ki je v nulo zadel bistvo: \u0160e nikoli nismo bili tako lo\u010deni, pa smo bolj povezani in usklajeni kot kdaj koli.
Na ta neobi\u010dajni petek podpi\u0161em to izjavo in grem spat z mislijo, da se ne spreminja samo svet, ampak tudi mi. <\/div><\/div>\r\n
<\/span>\u010cetrtek, 19. marec  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Glas je res blagodejen. Saj so napisane besede tudi, ob ikoni rumenega pisemca na mobilnem telefonu, mi \u0161e vedno zaigra srce; prav tako ob elektronskem predalu, ki opozarja na prejeto po\u0161to. Ampak glas \u2026<\/p>\r\n

Jutranje razmi\u0161ljanje o tem, da bom opravila govorilne ure na daljavo, iz zbornice na daljavo, zmotijo povi\u0161ani decibeli \u0161olarjev na domu. Odlo\u010dno argumentiranje nujnosti takoj\u0161nje uporabe ra\u010dunalnika, se me\u0161a z zahtevo po ti\u0161ini zaradi zapletenega ra\u010duna na deljenje in strokovnem ocenjevanjem vremenske situacije. Skratka, precej naglas. V tem trenutku so glasovi vse prej kot blagodejni a se mi vseeno sto\u017ei po \u0161olskem vrve\u017eu, po prijateljskem klepetu v zbornici, jutranjih pozdravih na hodniku in po ustvarjalnem vzdu\u0161ju razreda. Pomislim na njih, ki se na drugi strani virtualnega katedra soo\u010dajo z vsakdanjimi zadol\u017eitvami, prepisovanjem snovi, re\u0161evanjem in pregledovanjem nalog, z iskanjem ustreznega gradiva in vsemi mogo\u010dimi ovirami, na katere ob tem naletijo.<\/p>\r\n

Kako druga\u010de in precej la\u017eje je v razredu, ugotavljamo tudi s kolegi v aktivu. Kako naj na daljavo ugotovimo, komu in kje se je zataknilo, kdo je napa\u010dno prepisal formulo in komu manjkajo enote pri rezultatu? Kako naj spodbudimo tiste, ki jim gre delo po\u010dasneje od rok, svin\u010dnika in mo\u017eganov in na kak\u0161en na\u010din naj najdemo pot do tistih, ki komaj \u010dakajo, da nam poka\u017eejo li\u010dno urejene zapiske in skrbno opravljene naloge. Zanimivi izzivi nas \u010dakajo. Da bi le bili zdravi.<\/p>\r\n

In to\u010dno ta stavek se je ponavljal \u010dez vse telefonske pogovore s star\u0161i mojih deveto\u0161olcev. Vse je v redu, dobro nam gre. Da bi le bili zdravi. <\/em> Tako malo je potrebno, da utrdimo mostove zaupanja in medsebojne podpore. In glas ima pri tem resni\u010dno neprecenljiv pomen.<\/p>\r\n

Decibeli za doma\u010do mizo so se tekom dopoldneva vrnili v meje normale in tudi popoldanska \u0161portna vzgoja v kombinaciji z naravoslovjem je minila dokaj mirno. Jutri je pa petek. Napovedujemo ve\u010derni koncert. Upam, da bo blagodejen \ud83d\ude42<\/p>\r\n<\/div><\/div>\r\n

<\/span>Sreda, 18. marec  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Padel je prvi vzgojni ukrep. Dobila ga je na\u0161a ma\u010dka, ki kljub opozorilom ni upo\u0161tevala pravil hi\u0161nega reda. Ve\u010dino \u010dasa je non\u0161alantno motila u\u010dni proces, kot da se ne zaveda, da gre zares. Ukrep je bil blag, muca je brezskrbno zaspala na gugalniku, u\u010dno dopoldne je bilo re\u0161eno.<\/p>\r\n

Javno \u017eivljenje se danes omejuje samo na zadeve s pripisom nujno. \u0160tevilke oku\u017eenih se po objavah ne spreminjajo ve\u010d tako drasti\u010dno, a virus in bolezen se nezadr\u017eno \u0161irita. Doma \u017eivimo v svojevrstnem mehur\u010dku varnosti in nedotakljivosti. Misel na to, da virusni zlomek lahko pre\u017eivi zelo dolgo na stvareh, s katerimi smo vsakodnevno v stiku, pa je milo re\u010deno nadle\u017ena, \u010de \u017ee ne stra\u0161ljiva. Ta korona si brez dvoma zaslu\u017ei en resen vzgojni ukrep, morda celo opomin. Ali pa bi morali kak vzgojni ukrep prejeti tisti, ki se na pozive in odredbe odzivajo sebi\u010dno in neodgovorno?<\/p>\r\n

Ob vseh slu\u017ebeno \u2013 \u0161olskih obveznostih v spletnih u\u010dilnicah, interaktivnih vajah in na izobra\u017eevalnih portalih, sre\u010damo mno\u017eico navdihujo\u010dih posnetkov, spodbudnih sporo\u010dil, ustvarjalnih, izvirnih in duhovitih domislic. Vsesplo\u0161na izolacija in realna osamitev je na \u0161iroko odprla okna \u010dlove\u0161ki iznajdljivosti. Prepevanje z balkonov, zabavne pobude #ostani doma, posnetki kulturnih predstav, virtualno pitje kave \u2026 Teden se \u0161ibi od pozitivnih odmevov, pohval in predlogov, kako se lahko \u0161e izbolj\u0161amo.<\/p>\r\n

Popoldne smo na sprehodu do bli\u017enjega gozda na\u0161li pol\u017ejo hi\u0161ico, Otroci, zaprise\u017eeni ljubitelji vsega \u017eivega, so trdili, da hi\u0161ica ni prazna in da pol\u017eek spi.  Najmlaj\u0161i \u0161olar – bodo\u010di biolog je pol\u017ejo hi\u0161ico nosil na dlani in malo pred domom se je za\u010dela premikati. Veselje je bilo nepopisno. Preostanek dneva je bil usmerjen v pripravo pol\u017ejega bivali\u0161\u010da in jedilnika. Ma\u010dki je bil vstop v bli\u017eino pol\u017ea prepovedan.  Ve\u010d kot o\u010ditno je odredbo razumela. Dopoldanski vzgojni ukrep je torej dosegel svoj namen.   <\/p>\r\n<\/div><\/div>

<\/span>Torek, 17. marec  2020<\/strong><\/div>
\r\n

Nad travnikom letajo kanje. V krogih. Na prvi pogled je videti, kot da vadijo zra\u010dne zavoje in druge spretnosti; na drugi pogled pa \u2013 morda so vrgle oko na na\u0161e koko\u0161i. No, \u017ertev v na\u0161em koko\u0161njaku si res ne \u017eelimo, gremo v akcijo! Iz vre\u010de, slame, starega pisanega puloverja in odslu\u017eene nogometne \u017eoge naredimo stra\u0161ilo. Nadenemo mu \u0161e odsevni jopi\u010d fluoroscentno rumene barve in mo\u017eakar je pripravljen za prvo obrambno linijo na ograji koko\u0161je domovine. Nekako smo pomirjeni, kanje \u0161e vedno letajo nad travnikom. Drug drugega prepri\u010dujemo, da so malo vi\u0161je in dlje, kot prej.<\/p>\r\n

Tako je tudi s tem nadle\u017enim virusom. Opremljeni z navodili in postavljeni v realnost opravljanja slu\u017ebenih in \u0161olskih dol\u017enosti doma, imamo kaj po\u010deti. A ves \u010das nekje nad nami visi turobnost sveta, ki je moral stopiti na zavoro. Kakor zlove\u0161\u010de kanje nad travnikom priletijo novice o kroni\u010dnih bolnikih, ki jim ne ka\u017ee dobro; o tema\u010dnih napovedih recesije in omejitev na vsakem koraku. O\u010ditno bomo morali izdelati tudi stra\u0161ilo za slabe misli, ki se tihotapijo v varnost sveta #ostanidoma. O\u010ditno bomo morali sami zase in drug za druge skrbeti z mo\u010dnimi a \u017eal ne vsemogo\u010dnimi besedami spodbude in pohvale. O\u010ditno bomo morali na\u0161e zna\u010daje oble\u010di v odsevne jopi\u010de, ki bodo sijali v optimizmu, motivaciji in vztrajnosti, da se kanje negativizma ne bodo spustile nad skrbno varovane doma\u010dije upanja in volje. In ve\u010d kot o\u010ditno bomo morali spremeniti lestvico vrednot in standardov, ki ji ho\u010demo dose\u010di. Spremeniti in morda tudi skr\u010diti.<\/p>\r\n

Na\u0161 \u0161iroki vsesplo\u0161no dostopni drugi svet, nam v virtualni resni\u010dnosti ponuja ne\u0161tevno \u0161tevilo mo\u017enosti premagovanja vsakdanjih stisk, v katerih smo se in se bomo zna\u0161li. Strokovnjaki ponujajo prakti\u010dne nasvete, umetniki posojajo svoj navdih, u\u010ditelji dobesedno izumljajo na\u010dine, kako se na daljavo \u010dim bolj pribli\u017eati z razlago, primeri, napotki, vajami. Dobro nam gre. In dobro nam bo \u0161lo, dokler bomo dr\u017eali skupaj in si pomagali. Ko bomo z inovativnostjo, ustvarjalnostjo in humorjem presegli obi\u010dajno nerganje in stokanje, \u010de\u0161 da se ni\u010d ne da. O ja, marsikaj se da in veliko bomo \u0161e stuhtali, ko se nam zbistrijo misli in bomo \u0161e jasneje in odlo\u010dneje postavili cilje, ki jih je dobro, vredno in prav dose\u010di.<\/p>\r\n

Tudi na\u0161emu stra\u0161ilu gre dobro. Veter je zanihal njegovo glavo in od dale\u010d videti, kot da je obrambni minister za koko\u0161i zadovoljno pokimal. Jutri je nov dan. Za\u010dnimo ga s hvale\u017enostjo.<\/p>\r\n<\/div><\/div>

<\/span>Ponedeljek, 16. marec  2020<\/strong><\/div>
\r\n

 <\/p>\r\n

Za vikend se ni tako zelo poznalo. Saj smo vsako soboto doma, kaj postorimo okrog hi\u0161e, uredimo \u0161olske torbe, nadoknadimo kak\u0161no re\u010d in se pripravimo na nedeljo. V nedeljo, je kljub son\u010dnemu dnevu, \u017ee malo zazeblo okrog srca. V nas je hu\u0161knil pi\u0161 zbeganosti in ob\u010dutka nemo\u010di. Nekaj, kar \u0161e pred nekaj tedni; meseci pa zagotovo; ni pri\u0161lo na misel prav nikomur med nami, je usekalo v na\u0161 udobni, rutinsko uglajeni svet. Nikamor! Ostani zdrav, ostani doma! Resno? Tako zelo resno?!<\/p>\r\n

Spremljanje televizijskih objav, krizni \u0161tabi, pozivi k pravilnemu ravnanju, aktiviranje civilne za\u0161\u010dite, vse to se je v nedeljskem dnevu, zdelo kot neka oddaljena zgodba neposre\u010dene znanstvene fantastike. Ponedeljkovo jutro pa\u2026 Nikamor se ne mudi, pa smo vsi zgodaj pokonci. Nih\u010de ni la\u010den, pa vendar se marsikomu zaho\u010de prav tiste hrane, ki je ni v hladilniku. Avtocesta, ki se vije med gri\u010dki, nekaj sto metrov stran od na\u0161e hi\u0161e, je precej bolj tiha kot obi\u010dajno. Tesnobna negotovost se plazi med \u010dasovne intervale in i\u0161\u010de oprimke spodbudnih besed, optimisti\u010dnih novic in zanesljivih napovedi o skoraj\u0161njem izbolj\u0161anju situacije. Na veliki preizku\u0161nji so se zna\u0161li samooklicani vladarji na\u0161ega \u010dasa \u2013 skrb za lastno udobje in ugodje, brezbri\u017een odnos do vseh in vsega, samoumevno prisvajanje naravnih dobrin in ob\u010dutek, da nam ni\u010d ne more priti do \u017eivega. Pa prav do \u017eivega se nas je lotila mikroskopska korona, ki se brez usmiljenja in predvidljivosti \u0161iri hitreje kot internetne novice in ustavlja svet. Dobesedno. Ustavljen potni\u0161ki promet, zaprta letali\u0161\u010da, zaprti vrtci in \u0161ole, zaprte cerkve, zaklenjena vrata lokalov in mnogih trgovin.<\/p>\r\n

Okej, zdaj pa tudi najve\u010dji flegmatiki ne mahajo ve\u010d s prepri\u010danjem, da gre za navaden prehlad in obi\u010dajno gripo. Zdaj je ve\u010d kot o\u010ditno in skrajno resni\u010dno med nami nekaj, \u010desar ne obvladujemo. Imamo ideje za zajezitev in za umiritev stanje in veliko \u017eeljo, da re\u010d ne pljuskne \u010dez okvire zmo\u017enosti na\u0161ega zdravstvenega sistema. Sicer…<\/p>\r\n

Za\u010deli smo s poukom na daljavo. Prvi dan je videti \u0161e dokaj zabaven, izdelamo urnik, seveda dodamo najbolj za\u017eelene \u0161olske komponente kot so odmori, malica in \u0161portne dejavnosti. V \u0161ali celo popoldanski sprehod in delo na vrtu poimenujemo podalj\u0161ano bivanje. A vendar nad nami visi nedore\u010dena usoda vsiljenih nepo\u010ditnic. Kre\u0161ejo se besede in zna\u010daji, na preizku\u0161nji so vrednote potrpe\u017eljivosti, razumevanja, sprejemanja in takih re\u010di, ki jih ni treba uriti, \u010de smo tri \u010detrt dneva narazen. A obenem se zaiskrijo tudi blagodejni dialogi spodbude, pomo\u010di in sme\u0161nih dovtipov. Dolga bo ta pot. In neznana. Ne vemo, kaj se skriva za naslednjim ovinkom niti koliko ovinkov je sploh do cilja.<\/p>\r\n

Na\u0161 ravnatelj je pred dobrim mesecem dni dejal: Znanje je privilegij. <\/em>Je morda slutil apokalipti\u010dno dogajanje v marcu ali ima dar prero\u0161tva, ne vemo. A zadel je v bistvo.  Ostanimo zdravi, ostanimo doma, nau\u010dimo se kaj novega. V bistvu je to na\u0161a dol\u017enost.<\/p>\r\n<\/div><\/div>\r\n

<\/span>O koroni, sodelovanju in svetu, ki se spreminja<\/strong><\/div>

\u0160e pred \u010dasom smo govorili, da je svet ena velika globalna vas. Najpomembnej\u0161e je bilo, da so informacije in dobrine na takoj\u0161njem dosegu, izumili smo svet na dotik a pri tem precej izgubili stik s samim seboj.
Svet na dotik je iluzija. \u0160e tako spretno drsanje po ekranu tabli\u010dnega ra\u010dunalnika ali pametnega telefona, ne more pri\u010darati kosila, se\u0161iti odeje, pobo\u017eati in objeti. Pa bomo kot ka\u017ee v naslednjih dneh, tednih, morda celo mesecih, najbolj potrebovali prav to. Hrano, streho nad glavo in pristen \u010dlove\u0161ki odnos. Virus s preve\u010d simpati\u010dnim imenom je na\u0161e kraljestvo samozadostnosti in splo\u0161ne razvajenosti zamajal v njegovih temeljih. Odlo\u010dno in brezkompromisno nam zapira vrata tako zelo znanega potro\u0161ni\u0161kega sveta in na \u0161iroko odpira svetove, za katere se je zdelo, da so \u017ee izumrli. Svet za doma\u010do dru\u017einsko mizo. Svet dolgih ve\u010derov, dru\u017eabnih iger, samotnih sprehodov in serijskega branja. Ga bomo znali izkoristiti? Bomo zmogli pregnati sence tesnobe, ki se ob \u0161irjenju virusa in \u0161tevilnih prepovedih, razpredajo nad nami? Bomo, \u010de bomo namesto praznih govoric, zgra\u017eanja in iskanja krivcev za nastalo situacijo, izbrali upo\u0161tevanje navodil, sodelovanje in medsebojno pomo\u010d.
Dragi star\u0161i. S ponedeljkom za\u010denjamo s tako imenovanim poukom na daljavo. V spletnih u\u010dilnicah bodo pripravljena gradiva in navodila za samostojno delo u\u010dencev. V pomo\u010d nam bodo izobra\u017eevalni portali in interaktivne vsebine; komunikacija z u\u010ditelji bo potekala preko elektronske po\u0161te. Spodbujajte in motivirajte va\u0161e otroke, da bodo vsakodnevno spremljali dogajanje v spletni u\u010dilnici in sledili navodilom. Poskrbeli bomo, da bodo pripravljene vsebine kvalitetne in ne preve\u010d obse\u017ene, saj nikakor ne \u017eelimo, da u\u010denci ves \u010das pre\u017eivijo pred zasloni. Odli\u010dne alternative predstavljajo: sprehod v naravo, branje knjig, umetni\u0161ko ustvarjanje in dru\u017einski pogovor. Ro\u010dno napisan dnevnik dejavnosti v \u010dasu, ko poteka pouk na daljavo, bo \u010dez nekaj \u010dasa zagotovo dragocen spomin.
Javno \u017eivljenje bo za nekaj \u010dasa ugasnilo. Brez svetlobe pa ni \u017eivljenja. Zato vsi skupaj pri\u017egimo iskre sodelovanja, razumevanja, strpnosti, samoiniciativnosti, ustvarjalnosti in medsebojne pomo\u010di. Iskre naj postanejo ogenj, ki bo v tesnobo in negotovost prinesel svetlobo, toplino in upanje.<\/div><\/div>\r\n<\/div>\r\n

 <\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

\r\n

 <\/p>\r\n\r\n

 <\/p>\r\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e Dragica \u0160teh, prof.ambasadorka ob\u010dine Ivan\u010dna Gorica          <\/p>\n<\/div>","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[1,3],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23635"}],"collection":[{"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23635"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23635\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23784,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23635\/revisions\/23784"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23635"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23635"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23635"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}