{"id":20831,"date":"2018-11-06T07:11:49","date_gmt":"2018-11-06T06:11:49","guid":{"rendered":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=20831"},"modified":"2018-11-06T07:11:49","modified_gmt":"2018-11-06T06:11:49","slug":"ob-maratonsko-mrzlico-tudi-stiski-ucenci-hitro-na-zdravljenje-v-ljubljano","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=20831","title":{"rendered":"Ob maratonsko mrzlico tudi sti\u0161ki u\u010denci, hitro na zdravljenje v Ljubljano"},"content":{"rendered":"

Vremenska napoved je bila sila \u010drnogleda. Fronta, ohladitev, padavine in mo\u010dan veter, so nam trdih obrazov grozili meteorologi. Zagotavljali so nam te\u017eke pogoje za tek, toda mnogi smo bili le \u0161e bolj izzvani. In zato popla\u010dani. Bli\u017eje, kot smo bili Ljubljani, bolj so se pepelnato \u010drni oblaki umikali sve\u017eemu vetru in \u010dez \u010das je tudi izza turobnega neba pome\u017eiknila mla\u010dna son\u010dna svetloba. Lu\u017ee so se umaknile jesenskemu pi\u0161u in \u010de izklju\u010dimo veter, smo preko zahtevnih tekmovalnih razmer presedlali na veliko bolje. Ko pa dodamo \u0161e ples \u017eivo barvnega listja, ki se vrtin\u010di v vetru, son\u010dne \u017earke tipi\u010dnih toplih jesenskih dni, dobimo naravnost fantasti\u010dno vzdu\u0161je. Dobra volja se je raz\u0161irila tudi na organizatorje, ti so se letos odlo\u010dili kljubovati zunanjim dejavnikom ter si zadali podvig, zgodovinski v vsej 23-letni tradiciji- \u017eeleli so pridobiti zlati znak Mednarodne atletske zveze. Ta bi najve\u010djo slovensko rekreativno teka\u0161ko prireditev uvrstil med elitnih 100 najbolj\u0161ih maratonov \u0161irom planeta in majcena dr\u017eava s \u0161e manj\u0161im mestecem Srednje Evrope bi se zasvetila na \u00bbmust-go\u00ab teka\u0161kem zemljevidu. Naslednji dan sta z de\u017ejem padla oba maratonska rekorda, pa tudi zmagovalci 21-ih in 10-ih kilometrov dolgih tras so upravi\u010dili svojo \u010dastno \u0161tevilko ena.<\/p>\n

\u00bbMaratonec!\u00ab Med zbranimi se zasli\u0161i spo\u0161tljivo \u0161epetanje. 42, 195 km dolga pot k samemu sebi res ni lahek nedeljski sprehod, ampak priznajmo, si, da cilj ni nedosegljiv. \u010ce seveda premoremo pravo mero potrpe\u017eljivosti, naprezanja in vztrajnosti, zato lahko re\u010demo, da so bili v nedeljo vsi sodelujo\u010di veliki zmagovalci.  Kakorkoli, za\u010deli smo na za\u010detku. Dan pred tem je svoj trud in veselje do gibanja \u0161iril nadobuden nara\u0161\u010daj na svoji lastni razli\u010dici te kraljevske discipline kraljice \u0161portov. Na sporedu je bilo Prvenstvo Slovenije za osnovne in srednje \u0161ole v uli\u010dnem teku.<\/p>\n

Najprej so se na progo zakadili najmlaj\u0161i. Komentator je sicer venomer ponavljal, naj bodo previdni in naj upo\u010dasnijo, a tako ali tako ga noben od koli\u010dkaj zavzetih cicibanov ni poslu\u0161al.<\/p>\n

Takoj za tem so sledili teki starej\u0161ih kategorij. Zdaj se je \u0161lo zares, za merjen \u010das, in predmetni stopnji ni nih\u010de ve\u010d govoril, naj gre po\u010dasi. Mrzlica za startno \u010drto, nervoza med dolgim \u010dakanjem na start, brzdanje prese\u017eka energije, dreganje v stegenske mi\u0161ice, \u0161e zadnji poskoki. Globok vdih, koncentracija in pok startne pi\u0161tole, ki oznani novo dobo. \u010cas se za ve\u010dni trenutek ustavi, prekine ga dir. Stotine nog se po\u017eenejo v mesto, mno\u017eica pa se kaj kmalu razvle\u010de v vse dalj\u0161o in o\u017ejo ka\u010do teka\u010dev, na \u010delu te se \u017ee bijejo bitke za medalje. Z vsakim korakom bli\u017eje cilju, a tudi vse bolj proti maratonskemu zidu. Proti koncu so noge \u017ee po\u0161teno te\u017eke, pe\u010dejo, svoje opravi mle\u010dna kislina na tej to\u010dki se odlo\u010da zmagovalca. In glej, le \u0161e ovinek ali dva, vse glasnej\u0161e in bolj zgo\u0161\u010dene trume ljudi izza varnostnih ograj vzklikajo ter bodrijo utrujene teka\u010de. Hrup te po modri preprogi kar ponese do cilja, kjer z depresivno grimaso \u0161ele pride na plan kljubovanje \u010dlovekovih meja. Strah se razblini, vse dvome in strahove odpihne jesenski veter, ostane le \u0161e \u010dista, telesna bole\u010dina, treso\u010de noge, ote\u017een dih. In zadovoljstvo nad samim s seboj. Kaj kmalu zadihana telesa in od bole\u010dine spa\u010dene obraze zamenjajo \u0161iroki nasmehi ter vsak od tekmovalcev se do u\u0161es nasmejan pomika proti svojim u\u010diteljem, doma\u010dim. Omamljeni in do konca zastrupljeni s tekom. Norci, si je kdo rekel.<\/p>\n

U\u010denec dobi \u0161e maratonsko majico spomladansko zelene barve, ki pripade vsakemu in zdaj se kot zadovoljni teka\u010di prepustimo dru\u017eenju. Tekmovali smo po\u0161teno, \u0161portno, v dobro sr\u010dno-\u017eilnega sistema in kot se za mlade spodobi, nam je bil tek igra. Naj tako ostane \u010dim dlje. Slabo voljo prej\u0161njih dni je spral de\u017e, sonce je obledelo \u0161e zadnje \u010demernosti in po dobro opravljenem tekmovanju u\u017eivamo v za\u010detku po\u010ditnic, ki se ne bi mogel za\u010deti bolje. Vsekakor maratonske vrednote koristijo vsakomur. Prepri\u010dana sem, da bo svet bolj\u0161i, ko bomo ljudje vztrajni, borbeni, preudarni, predani svojemu po\u010detju, ko nam bo mar za svoje zdravje, \u010disto okolje in ljudi okoli sebe. Ne boste verjeli, teka\u010di smo u\u017eitkarji, pravi hedonisti. Obljubim, le poskusite in ne bo ve\u010d poti nazaj.                                                                                                                      <\/p>\n

Zoja Peteh, 9.b<\/p>\n