{"id":17193,"date":"2017-05-16T06:43:41","date_gmt":"2017-05-16T05:43:41","guid":{"rendered":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=17193"},"modified":"2017-05-19T09:05:55","modified_gmt":"2017-05-19T08:05:55","slug":"in-smo-sli-na-vojsko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/nova.os-sticna.si\/?p=17193","title":{"rendered":"IN SMO \u0160LI 8. a IN 8. c … NA VOJSKO 3. del"},"content":{"rendered":"

\u0160VN Vojsko \u2013 3. in 4. dan<\/p>\n

Vsi, ki doma zvesto spremljate dogajanje na vojskarski planoti, ste \u017ee ugotovili, da se je v\u010deraj\u0161nje poro\u010dilo izgubilo nekje med tipkovnico ra\u010dunalnika in medmre\u017ejem. Ni ga bilo. To pa iz \u010disto enostavnega razloga. Preve\u010d je \u00bbdogajalo\u00ab tukaj. Dan se je za\u010del s 15 km pohodom na sam rob Idrijskega preloma, to\u010dneje na 1147 m visok Hudournik. Ne, to ni tako visok slap potoka, temve\u010d eden izmed zadnjih vrhov, ki Vojsko lo\u010duje od ostalega dela na\u0161e koko\u0161ke. Pogledi na dolino Gregor\u010di\u010deve So\u010de in Trnovskega gozda so bili res osupljivi. Ampak tukaj se v\u010deraj\u0161nji dan ni zaklju\u010dil. Popoldne je potekalo v umetni\u0161ko-ustvarjalnem vzdu\u0161ju. Za za\u010detek smo ustvarjali sestavljanko iz slik, po ve\u010derji pa smo bili gosti na kratki prireditvi, ki jo je pripravilo KUD Planika z Vojskega, ki \u017ee 40 let neprekinjeno skrbi za kulturni utrip te visokole\u017ee\u010de vasice. Naporen dan smo zaklju\u010dili ob tabornem ognju in peki hrenovk ter kruha.<\/p>\n

\u010cetrto jutro na planoti so nas namesto sonca pozdravili oblaki. Za lep in aktiven za\u010detek dneva smo se po skupinah odpravili na orientacijski pohod po okoli\u0161kih poteh, na katerem smo morali re\u0161evati naloge, povezane z \u017eivljenjem na vojskarski planoti, \u00a0ter ugibati pomene besede idrijskega blagore\u010dja. A mogo\u010de veste, kaj pomenijo besede, kot so na primer \u00bbamr\u00edla\u00ab, \u00bbzj\u00e1la\u00ab, \u00bbrajda\u00ab, \u00bb\u0161n\u00e8kat\u00ab ali pa \u00bbr\u00e8zkat\u00ab? Teh besed ni mo\u010d najti v knjigi gospoda Topori\u0161i\u010da, pomen le-teh pa dobro poznajo doma\u010dini in sedaj tudi na\u0161i u\u010denci. Da pa ne bi vse ostalo samo pri besedah idrijskega blagore\u010dja, so nas u\u010diteljice doma Vojsko nau\u010dile tudi \u2013 klekljati. Zdaj obvladamo osnove tradicionalne idrijske kuhinje in \u010dipkarstva. La\u010dni ne bomo, zeblo nas pa tudi ne bo ve\u010d. Dan smo zapolnili \u0161e s kolesarjenjem na Jelenk in ga, vsi utrujeni in polni novih vtisov, zaklju\u010dili na plesu. Jutri pa bomo vse dogodiv\u0161\u010dine tega tedna delili z vami. Doma, seveda.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pisec teksta Andra\u017e \u010celigoj, za slike sva skrbeli Irena Bregar in Ur\u0161ka Petek.<\/p>\n

Lepo vas vse pozdravljamo v dolino.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vojsko 2. dan<\/p>\n

Sonce na planoti hitreje vzide kot v dolini. To smo danes na lastni ko\u017ei ob\u010dutili vsi gosti Doma Vojsko. Ker smo nekateri v\u010deraj imeli te\u017eave s \u0161tetjem ovac, se to danes pozna na na\u0161ih obrazih. Ampak ni\u010d hudega. Sve\u017e zrak na planoti nam bo dobro del. Po obveznem pozdravu soncu ter obilnemu zajtrku smo za\u010deli spoznavati zna\u010dilnosti regije, v katero smo v\u010deraj za\u0161li. Geografske, etnografske in, ne boste verjeli, tudi kulinari\u010dne. Dopoldne smo se preizkusili v izdelovanju pravih idrijskih \u017elikrofov, ki so \u00bbza\u0161\u010ditna znamka\u00ab mesta Idrije. Kot tudi nam dosti bolj poznane \u010dipke, katerih skrivnost izdelave nam bo ostala skrita do samega odhoda domov. Po uspe\u0161nem \u00bb\u017elikrofanju\u00ab smo se odpravili k potoku Ga\u010dnik, kjer smo raziskovali biodiverziteto potoka, katerega voda oskrbuje vojskarsko planoto. Verjetno ni potrebno razlagati, da je voda zares \u010dista, kar lahko potrdi tudi koli\u010dina ulovljenih \u017eivalic. Seveda smo jih po kratkem pregledu spustili nazaj v svoje naravno okolje. Da nam pa \u010disto zares ne bi bilo dolg\u010das, smo se preizkusili tudi v \u0161portnem plezanju, lokostrelstvu in ko\u0161arki na bli\u017enjem mini igri\u0161\u010du. Te\u017eko pri\u010dakovana ve\u010derja je hitro minila in tudi \u0161aljive igre zve\u010der so pripomogle, da so nam na\u0161i pogradi postali zvesti prijatelji in zavezniki do naslednjega dne. \u00bbAn lip pazdrav szi Vajskega\u00ab \u2013 kot bi rekli doma\u010dini.<\/p>\n

 <\/p>\n

C\u0160OD VOJSKO \u2013 TABOR 8. a in c<\/p>\n

Ni kaj, koledar je hotel, da smo se ravno na dan, ko Zofka ka\u017ee svoje vodene zobe, iz de\u017eevne Ivan\u010dne Gorice odpravili proti najvi\u0161je le\u017ee\u010di primorski vasi \u2013 Vojskem. Za\u010detni kilometri in pogledi proti nebu nas niso navdajali z navdu\u0161enjem. \u0160ele ko smo avtocesto zapustili pri Logatcu, nas je v daljavi pri\u010dakalo sonce. Vo\u017enja do mesta z najstarej\u0161im rudnikom \u017eivega srebra pri nas je hitro minila, nakar je sledil adrenalinski vzpon na planoto. Zvo\u010dni efekti\u00a0 v obliki krikov seveda niso izostali. Pogled na prepadno cesto je res osupljiv. No, prepadi so se nas usmilili in po 14 kilometrih vijuganja s prevelikim avtobusom smo prispeli na Vojsko. V domu sta nas sprejela upravnik in pedago\u0161ka vodja ter nam za za\u010detek predstavila domski red in potek dela v prihajajo\u010dem tednu. Po namestitvi v obnovljene sobe je sledilo kosilo in priprava na za\u010detek delovnega tedna. Nekateri od nas so posku\u0161ali izbolj\u0161ati dose\u017eke gospoda Hooda, Robina Hooda, drugi smo brusili pete po \u010dudoviti okolici doma, tretji so krepili medsebojne prijateljske vezi v \u010disto pravem Vojskarskem Team Buildingu.<\/p>\n

Zofkin \u00bbmoker\u00ab dan bomo zaklju\u010dili z no\u010dnim sprehodom po vojskarski planoti.<\/p>\n

 <\/p>\n