V Višnjo Goro se bom še večkrat vrnil

V mesecu oktobru smo učenke in učenci 6. razredov matične šole obiskali Višnjo Goro. K sodelovanju smo povabili kar nekaj krajanov oz. ljudi, ki v Višnji Gori živijo ali so z mestom in utripom v njem tesno povezani. Z nami so raziskovali ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar, predstavnica družbe Panturizem Kristina Zadel, predsednik KS Luka Šeme, župnik Janez Mihelčič, zbiratelj izročila Stane Rus. Sodelovale pa smo učiteljice Andreja Perpar Robek, Štefka Klemenčič, Zlata Kastelic, Vesna Zimic Gluvić, Anka Švigelj Koželj, Branka Lah, šolska knjižničarka.

Delo v Višnji Gori je potekalo dve uri, potem smo se vrnili na matično šolo, kjer smo »poustvarili« naše ugotovitve. Kulturni dan z naslovom Kulturna dediščina Višnja Gora smo zaključili s skupinsko predstavitvijo in z dramatizacijo Jurčičeve Kozlovske sodbe.

Zbrano gradivo bomo objavili v etnološkem časopisu Potujemo skozi čas z naslovom Hej, polž, le brž odnes′ peté.

Kaj smo raziskovali?

Nastanek mesta Višnja Gora, pomen obzidja,
obrti v Višnji Gori,
gradove in hiše znanih ljudi,
napise na nagrobnih spomenikih znanih ljudi na pokopališču sv. Tilna v Višnji Gori,
življenje in delo Mihaele Zajc Jarc, »Duhan iz Višnje Gore«,
zgodovina cerkve, arhitektura in poslikava cerkve sv. Ane v Višnji Gori,
pogled naprej, vizija razvoja Višnje Gore,
dramska skupinica pa je predstavila svoje videnje Kozlovske sodbe …

Nekaj naših ugotovitev:

Višnja Gora je mesto, ki leži nad dolino rečice Višnjica, na eni od njenih teras.
Stari trg je dobil tržne pravice z mitnico 1269 in je bil predhodno naselje mesta.
Grb predstavlja dno obrambnega stolpa, med katerim so polkrožna vrata z obzidjem.
Plemiči Višnjegorski so bili iz mogočnega rodu koroške grofice Heme.
Od vsakega tovornega konja , ki je šel skozi mesto, so pobrali pfening mitnine.
V mesto niso mogli kar tako: imelo je kar nekaj vrat, pri katerih so nadzirali prihod tujcev.
Skozi Mala vratca so hodili na polja.
Pri Čandkovi hiši je bila stara kovačnica.
Obrti so bile nekdaj zelo razvite.
Višnja Gora je bila v času tovornikov izjemno prometna.
Višnja Gora ima veliko možnosti za razvoj.

Učenke in učenci 6. d razreda so zapisali:

V Višnji Gori sem se imel zelo dobro. (Valentin)
Pri cerkvi sv. Tilna v Višnji Gori je pokopanih veliko pomembnih ljudi. (Nika)
Na pokopališču smo našli tudi grob Janeza Ciglerja. (Maša)
Zanimivi so bili napisi na nekaterih nagrobnikih – najpogostejši je: Naj počivajo v miru. (Sendi)
Povzpeli smo se tudi na zvonik cerkve. »Ročno« smo zvonili. (Florjan).
Pri vzponu na grad sem prav užival. (Nejc H.)
Župnik Janez nam je pokazal mašne plašče. (Nejc R.)
Gostilna Pri kraljici je morala biti nekoč res nekaj posebnega. (Tjaša)
Videti je bilo le ruševine gradu – škoda! (Lara)
Na vrhu zvonika smo videli tri čudovite zvonove. Učiteljica Zlata je pozvonila kar trikrat. (Sendi)
Cerkev sv. Ane je bila nekoč glavna cerkev v Višnji Gori. (Blaž)
Kulturni dan smo nadaljevali na matični šoli, kjer smo zapisovali in risali vtise iz Višnje Gore. (Cene)
Od Codellijevega gradu ni ostalo ničesar. (Matej)
Šele zdaj sem opazila, da na starejših spomenikih veliko piše. (Hana)
Ko je bil pouk še v stari šoli, je bilo v Višnji Gori zelo živahno. (Karin)
Višnjanje so »privezali« polža, saj so jim ga velikokrat ukradli. (Ema)
Zanimiv je bil napis na plošči z imenom Dr. Mauring. (Lea)
Videli smo staro napravo, ki je »poganjala« zvonove. (Špela)
Predstavitev v mali telovadnici mi je bila všeč, posebej dramatizacija Kozlovske sodbe. (Blaž)
V Višnjo Goro se bom še večkrat vrnil. (Lovro)