ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA ALI KAKO SO SE UČENCI IN UČENKE 6. A, 6. C IN 6. D ODPRAVILI V ŠOLO V NARAVI IN CILJ TUDI DOSEGLI
sreda, 21. 1. 2015, in četrtek, 22. 1. 2015
Al’ imamo tako veliko dela, da nimamo časa za računalnik.
Skratka … v sredo so naši smučarji tekmovali v slalomu. Tekma kljub težkim vremenskim razmeram (snežne padavine in oblačnost) ni minila v znamenju odstopov, saj so vsi tekmovalci in tekmovalke prišli na cilj. Ampak to ni bila navadna tekma, pri kateri bi tekmovalci zavijali med zapičenimi palicami v sneg. To pa ne. To je bila čisto prava tekma, s pravimi slalomskimi vratci, s pravimi časomerilci in profesionalnimi fotografi. Vsekakor zanimiva izkušnja za vse.
V tem času so se nesmučarji v dolini ukvarjali z obnovljivimi viri energije v Eko parku OŠ Cerkno in ugotovili, da lahko tudi sami veliko pripomorejo k smotrnejši rabi energije.
Vsak večer je minil v znamenju pouka in dela in tudi sredin večer ni bil izjema. V torek smo se pogovarjali o vulkanih in kako zgleda prerez Zemlje, v sredo pa je domski učitelj Domen poskrbel za nočno orientacijo po Cerknem. Iskali so in iskali … nekatere skupine so postavljene točke hitro našle, druge so rabile nekoliko več časa … Ampak brez skrbi, vsi so prišli nazaj v dom.
In že je tu četrtek, naš predzadnji dan bivanja v Cerkljanskem hribovju. Smučarji so smučali, nesmučarji pa so izdelovali lovilce sanj, zgibali papir in se športno udejstvovali. In kako smo ga zaključili? Z zabavo, seveda. Čeprav so učenci in učenke ves teden protestirali proti tovrstni aktivnosti, smo na koncu vsi ugotovili, da je ples ena izmed obveznih vsebin šole v naravi. Skoraj vsi so plesali (tudi veliko fantov je bilo vmes).
Jutri, v petek, 23. 1. 2015, je predviden prihod na šolsko avtobusno parkirišče okoli 16. ure.
In kaj boste svoje otroke najprej vprašali? Si cel? Si kaj jedel? Kaj pa je bilo za jesti? Kako si se imel? Si kaj spal? (Mogoče ne v tem vrstnem redu.) Nekaj možnih odgovorov:
- Cel, samo noge me ful bolijo. Al’ smo cele dneve samo smučali. Pol smo imeli pa še pouk in nismo čisto nič počivali. Joj, tej učitelji, nič nas niso pustili pri miru.
- Vsakič sem vse pojedel./Vse sladkarije sem pojedel, kar sem prinesel od doma.
- Hm … ne spomnim se. No, edino najbolj so mi bile všeč hrenovke in sladoled. Juhe so bile pa zanič (pa to ni res).
- Super sem se imel. Ful je bilo dobro. Vse je bilo ok, samo učitelji so bili ful tečni … spat so nas silili vsak večer. Kr nekej.
- Spal … Ja, ful … (Pripis: Vsak večer so prej zaspali, vsako jutro smo jih težje zbudili. Eden izmed komentarjev ob 7.10: »Kaj vam pa je? Saj je še noč!«)
Kaj naj še rečemo … Super smo se imeli vsi po vrsti.
Do naslednje šole v naravi vas lepo pozdravljamo.
(Preglejte posodobljene slike.)
torek, 20. 1. 2015
Smučarji so nadaljevali s smučanjem in se pripravljali na jutrišnjo tekmo, nesmučarji so raziskovali ožjo in širšo okolico Cerknega. Z obiskom Cerkljanskega muzeja pa so izvedeli veliko več o cerkljanskih laufarjih, po katerih imajo sobe v Domu Cerkno tudi ime.
In še nekaj utrinkov današnjega dne …
ponedeljek, 19. 1. 2015
Naj vam že takoj povemo, da bo tole javljanje žal brez slik, ki pa jih bomo vsekakor priložili jutri. Saj veste:
- naporno jutranje pakiranje na avtobuse z vso našo prtljago, po kateri bi naključni mimoidoči sklepal, da gremo od doma za vsaj 1 mesec ali več, ne pa zgolj za 4 nočitve (pa vendar nam je po natančni logistični predlogi uspelo vse spraviti na naš prevoz);
- rahlo ovinkasta pot, ki ni zahtevala nobene žrtve »slabosti« (verjetno zato, ker smo bili v pripravljenosti (z vrečkami) že od šolske avtobusne postaje … sigurno je to razlog);
- preverjanje smučanja in razvrščanje v skupine glede na smučarsko predznanje;
- težko pričakovano kosilo kar na smučišču … temu bi lahko rekli kar luksuz;
- še nekaj smučanja, hoje v pancarjih, sezuvanja iz pancarjev (uf), pospravljanja pancarjev …;
- in končno prihod v Dom Cerkno, ki bo naše prebivališče naslednje 4 dni. Ampak zopet takoj delo, delo, delo … pancarje namestiti v njihov nočni položaj (tj. na sušilnike, da bodo jutri prijetno topli za naše še ne zelo utrujene noge), razpakirati, obleči postelje. Joooooooj, saj temu delu ni ne konca ne kraja. Po večerji pa še predavanje in test o FIS-pravilih obnašanja na smučišču.
Pravijo, da se noge najbolj odpočijejo, ko jih spravimo pod toplo odejo v postelji.
Torej, lahko noč. Mi se imamo super.
Enotedenska odprava v Dom Cerkno