Simon Gregorčič, pesnik planinskega raja in bistre Soče, se je v mnogih delih vračal domov, hrepenel je po domači vasi in planinah. Ob 170-letnici pesnikovega rojstva smo ga počastili tako, da smo pri pouku zapisali nekaj pesmi o domačem kraju.

Petra Rus Mušič, prof.

LeskovecTa prelepa, domača vas,tam hitro mine čas.Tam dobri smo ljudje,

ki pomagamo tudi drugje.

Imamo hribe in doline,

kjer se sliši rast mladine.

Pozimi ni nam treba v šolo,

saj snega je za korolo.

Klavdija, Anja, Blažka, 9. razred PŠ Višnja Gora

 

Naš domači kraj

Naš domači kraj

je pravi raj,

poln lepih planjav

in dolgih dobrav.

Tu je polno gozdov,

zato se rad vračam domov.

Dom je tam, kjer moja hiša stoji,

kjer moja družina živi.

Tu živeli naši predniki so,

spomini nanje še vedno živi so.

Običaje njihove še danes ohranjamo,

tako se jim priklanjamo.

Naš domači kraj

je pravi raj,

poln lepih planjav

in dolgih dobrav.

Janja, Ajda, Veronika, 9. razred PŠ Višnja Gora

Višnja Gora

Višnja Gora, srednjeveško mesto,tam je vedno zelo pestro.

Osnovna šola tu stoji,

v njej je veliko veselih ljudi.

Kot mulci smo mravlje cvrli,

med odmori se učiteljicam uprli.

Smo tudi čez Višnjico skakali,

tudi beloušk se nismo bali.

Naš simbol je polž,

ki nobenemu ni fovš.

Radi ga imamo

in nikomur ga ne damo.

Erna, David, 9. razred PŠ Višnja Gora