Učenke in učenci 6. razredov smo se v septembru letošnjega šolskega leta sprehodili po starodavni Emoni. Najprej smo si ogledali maketo oz. pomanjšano Emono. Mimogrede smo »srečali« nekaj prebivalk in prebivalcev Emone, ki so svoj ekonomski položaj izkazovali z oblekami. Mimo so se pripodili tudi otroci iz časov Starega Rima. Prav nič drugačni niso bili kot mi, le da bi mi v takih oblačilih danes delovali zelo posebno.
Pot nas je vodila k severnim vratom Emone, nato k južnim, pa k rimskemu zidu, v rimske hišo: tukaj smo se ustavili in sami predstavili zanimivosti, ki so bile značilne za prebivališča Rimljanov. Razdelili smo se po skupinah in si ogledali ostaline. Saj veste, mozaik, freske, čudovit tlak … Nikoli pa še nismo videli krtačke, s katero so se očedili v tistem prostoru, kamo gre »še cesar peš«. Pokazala nam jo je gospodična iz muzeja in povedala, da so »napravo« uporabljali vsi člani družine … Ojej, samo upamo lahko, da so jo po uporabi temeljito razkužili.
V lapidariju smo občudovali kamnoseške mojstrovine, od nagrobnih spomenikov do sarkofagov – odkrili smo tudi najdbo z našega Mrzlega Polja – dve človeški glavi, upodobljeni na nagrobnem spomeniku.
Ali veste:
- v rimskem obzidju na Mirju je označen »originalni« zid od »ponarejenega« z drobnimi kamenčki;
- v Emoni so bila 4 utrjena glavna mestna vrata in 26 obrambnih stolpov;
- preden so se Rimljani skopali v javnem kopališču, so se temeljito »zdrgnili« oz. odstranili umazanijo s telesa; to je bilo pomembno predvsem za trgovce, ki dolgo časa »niso videli« vode;
- kopalci so se najprej temeljito spotili, se namočili v topli vodi, potem pa v mrzli (pred nekaj desetletji so temu rekli »knajpanje«;
- Rimljani so se v kopališčih radi družili;
– in še to: moški so jedli leže!!! Stregle so jih rimske sužnje.
Zlata Kastelic, prof.