Moji babici je njena babica pripovedovala

Za »pokušino« vam iz naše  zgodovinske raziskovalne naloge predstavljamo še pet napisanih zgodbic in ilustracije pripovedi. Za slednje je poskrbela učiteljica likovne vzgoje Anka Švigelj Koželj. Seveda zgodbe ilustriramo tudi sami. Priložili jih bomo k izvirniku naloge, predstavili pa na 44. državnem srečanju mladih zgodovinarjev, ki bo 31. maja 2013, na OŠ Draga Bajca, Vipava.

Mentorica: Zlata Kastelic, prof.

Berač s harmoniko

Nekoč je prišel berač. Eno nogo je imel leseno. Na rami je nosil harmoniko. Postregli smo mu s hrano pa pijačo, da se je najedel in napil. Bil je utrujen od dolge poti. Malo je zaigral na harmoniko, otroci pa smo ga zavzeto poslušali. Bil je zadovoljen s prenočiščem v hlevu. Po jutranjem zajtrku je nadaljeval svoje veselo poslanstvo.

Pripovedovala: Milena Zupančič

Zapisala: Nataša Zupančič, 9. d

Morala sem delati, ne brati

Včasih so si krajšali čas z branjem knjig. A pri nas ni bilo tako, saj sem zelo rada brala in se velikokrat tudi skrila na podstrešje ali v klet, kjer sem lahko brala. A ker so me velikokrat klicali zaradi dela na kmetiji, sem z branjem morala počakati do naslednjega dne.

Pripovedovala: Ivanka Zupančič

Zapisal: Urban Zupančič, 9. d

O požrešni kravi

Nekega dne sem s sestrami pasla krave. Začeli smo se igrati in pozabili na krave; zašle so na sosedovo njivo. Kmet jih je kregal in je grozil, da bo povedal materi in očetu. Otroci smo obljubili, da se to ne bo ponovilo. Zgodilo se je tudi, da ko smo pasli krave, sem pozabila jopo. Ko sem se vrnila, sem videla kravo, kako je žvečila mojo jopico. Hitro sem jo potegnila iz gobca, bila je slinasta, manjkal ji je rokav in zadnji del. Bala sem se povedati mati, zato sem ji rekla, da sem jo izgubila.

Pripovedovala: Marija Pirnat

Zapisal: Nik Pirnat, 9. d

S kanglico po mleko

Ko sem bila stara 5 let, smo zvečer z modro kanglico hodili po mleko k teti. V jeseni je bila že tema in seveda javne razsvetljave ni bilo. Med potjo je bilo treba mimo stare hiše in pa mimo gošče, kjer je vedno nekaj šumljalo. Bujna otroška domišljija si je vedno predstavljala, da bo izza hiše kdo skočil. Ko si bil mimo hiše, si  malce oddahnil, ker ni bilo nikogar, vendar je  bilo potrebno iti še mimo gošče. Nekega dne je še prav posebej močno šumljalo v gošči. Postalo me je močno strah, zato sem pospešila korak. Skoraj sem bila že mimo, ko je iz grmovja skočil maček. Začela sem teči in se nisem ustavila vse do hiše moje tete. Po tem dogodku kar nekaj časa nisem hotela več hoditi po mleko, ker me je bilo preveč strah.

Pripovedovala: Maja Košir           

Zapisala: Kaja Bregar, 8. c

Zdajle pa nimam časa, moram domov !

Jože je bil samski mož. Nekega dne so ga fantje le prepričali, da obišče vaško dekle, ki je bilo veselo fantovskih obiskov. Jože je pod okno postavil lestev, splezal po njej in potrkal na okno. Ko mu je dekle odprlo, je dejalo, da naj gre skozi okno k njej v sobo. On pa se je zbal in dejal: »Zdajle pa nimam časa, moram domov!«

Pripovedovala: Melita Žlajpah     

Zapisala: Nika Žlajpah, 8. b