Sirove štručke, »buhteljčki«, polžki, »parklni« …

Že pred dvema letoma smo v k izbirnemu predmetu OPK, SRD, SSK (etnologija) povabili peka Francija Planinca. To ni čisto »navaden« pek, saj piše tudi kuharske knjige.

»Najprej smo se naučili pripraviti moko, kvasni nastavek … Preizkusili smo se tudi v gnetenju testa. Oblikovali smo kroglice in jih pustili, da vzhajajo. Iz njih smo oblikovali 25 cm dolge »kačice« in jih zvili v obliki polžka. Polžke smo premazali s stepenim jajcem in jih posuli z različnimi semeni.«

»Kaj pa buhteljčki? Dober buhtelj je tisti, iz katerega ne priteče marmelada! Najbolj zabavno je bilo, ko smo iz testa delali mošnjičke. Naša učiteljica je rekla, naj si predstavljamo, da so polni cekinov!«

»V decembrskem duhu smo naredili tudi parklje. Opremili smo jih z rdečim jezikom in s palico.«

Na koncu smo se preizkusili, če smo kaj odnesli od praktičnega pouka. Učiteljica Jožefa Zajec in pek Franci sta nam zastavila nekaj vprašanj, mi pa jih vam:

Kaj moramo narediti pred peko?

Kaj potrebujemo za testo?

Kako smo naredili parklje?

Kako smo naredili kvasni nastavek?

Zakaj v buhtelj ne smemo dati preveč marmelade?

Kaj je boljše, testo s kvasnim narastkom ali brez?

Zakaj moko pred uporabo presejemo?

Zakaj premažemo testo z namazom?

Pri odgovorih so se najbolj odrezali: Urban, Tajda, Robert, Edi, Brigita, Tinkara, Žiga, Jure in učiteljica Jožefa.

Ogovore vam bomo zaupali v našem etnološkem časopisu Potujemo skozi čas, letnik 6, št. 2.