Prvo aprilsko soboto smo se učenci in učitelji v domišljiji povrnili v čas, ko je nad današnjim Virom pri Stični cvetelo Virsko mesto, pred skoraj tremi tisočletji pomembno halštatsko kulturno in trgovsko središče Dolenjske .
Skoraj 100 učencev je zjutraj nagovorila prav posebna gostja, stiška kneginja, ki se je znašla v drugačnih časih, v čudnih krajih, ki so bili nekoč njen dom. Junakinja sobotnega dneva – Virna smo jo imenovali – je obupana iskala svoje dragocenosti, ki so izginile neznano kam. Stiški pustolovci, pretkani trgovci, lončarji, izdelovalci nakita in šivilje smo s spretnimi rokami in nogami po skrivnostnih poteh in mnogih razrešenih ugankah našli njene zaklade. Odeli smo jo v razkošno okrašeno obleko, jo okitili z bogatim nakitom in ji s tem vrnili slavo nekdanjih dni.
Udeleženci sobotnega srečanja smo najprej obhodili del poti po ostankih nekdaj mogočnega obzidja in se seznanili z arheološkimi izkopavanji ob njem. Nato smo v pravih obrtnih delavnicah na dvorišču Turistične kmetije Grofija izdelovali glineno posodje in nakit v oblikah in vzorcih, značilnih za obdobje starejše železne dobe. Z replikami zlatih gumbkov, naglavnega okrasja, steklenih in jantarnih jagod smo pošili Virnino ogrinjalo, pogumni pustolovci pa smo v iskanju zakladov premagovali številne ovire na poti.
Naš program so popestrili gostje, strokovnjaki in domačini, ki so pred dobrimi štirimi desetletji zakopali z lopato v ostaline Virskega mesta in iskali sledi Virjanov. Arheologi so s koščki najdb sestavili delčke iz vsakdanjega življenja Virjanov in dali pomemben prispevek k razumevanju halštatske kulture v širšem evropskem prostoru. Z arheologi in kopači so se pogovarjali naši novinarji in zabeležili njihove dragocene spomine.
Utrinke s sobotnega prazgodovinskega dne si lahko pogledate v galeriji.
